Cimbale naj zadonijo

Danes, 20. oktobra, nas je obiskal cimbalist g. Andrej (Andi) Sobočan iz Murske Sobote.

Predstavil nam je zanimivo glasbilo – cimbale. Opisal nam je glasbilo in pokazal način igranja. Zaigral je pesmi iz dragocene prekmurske kulturne dediščine in tudi skladbe drugih zvrsti. Kot izvajalci smo se preizkusili tudi učenci in učiteljice.

Povedal je: “Cimbale izvirajo nekje iz Indije oziroma Azije, v prvotni obliki pa so se nosile okrog vratu. Pozneje so jih dali na mizo. Ko se je začela kavarniška glasba, ko ni bilo toliko potrebe po prenašanju, so na Madžarskem (znamka Schunda, pozneje tudi Bohak) izdelali večje, z dušilcem tona. Ravno takšne cimbale igram tudi sam. Cimbale so trapezne oblike in stojijo na štirih nogah, tehtajo približno od 80 do 100 kilogramov, odvisno od velikosti. Imajo od 123 do 134 strun, so kromatično razdeljene, konkretneje v spodnji del (basovski del) in zgornji del (violinski del). Toni obsegajo štiri oktave in pol. Nanje udarjamo z dvema palicama, ki sta poviti z vato in sukancem. Cimbale imajo še dušilec tona s pedalom. So resnično čaroben inštrument, igranje pa se tehnično malo razlikuje od igranja drugih inštrumentov. Imajo pomirjujoč zvok, ki v kombinaciji z akordi zveni kar neverjetno. Če pri tem upoštevamo še dinamiko igranja, pa bodo zvenele prav božansko.”

In tako je tudi bilo. Čudovito, božansko.