Z besedo holokavst označujemo pomor 6 milijonov Judov, ki se je zgodil med vojno.

Pred drugo svetovno vojno sta ljudi povsod po svetu prizadela lakota in revščina. V Nemčiji je nacistična stranka iskala rešitev te krize v tem, da je preganjala ljudi različnih etničnih skupin, invalide, drugače misleče, nasprotnike njihovih idej, pripadnike drugih narodnosti in veroizpovedi. Glavne grešne kozle za slabe življenjske razmere so našli v Judih. Preganjali so jih na zelo krut način: zapirali so jih v gete, jih pošiljali na prisilno delo, kjer so velikokrat zaradi mraza, lakote ali izčrpanosti umrli. Najbolj zloglasna so postala koncentracijska taborišča, kjer so ljudje umirali zastrupljeni v plinskih celicah.

To je bilo eno najbolj sramotnih dejanj 20. stoletja. Ker ne želimo pozabiti tega krutega ravnanja z ljudmi in ker so v koncentracijskih taboriščih umirali tudi Slovenci in drugi narodi,  se 27. januarja spominjamo žrtev holokavsta. Z devetošolci smo pred šolo posadili krokuse, cvetice, ki predstavljajo vse otroke, ki so bili žrtve nacizma. V koprskem gledališču smo si ogledali plesno predstavo Dnevnik Anne Frank, zraven pa likovno ustvarjali. (Martina Šajn, Jožef Knafelc in Janja Raspor)